Aljaž Baša

škofija Murska Sobota

Župnija Beltinci, študira v Zagrebu

 

Leto rojstva: 1993.

 

Kako si se odločil za duhovni poklic: Velikokrat nas ljudje sprašujejo o »Božjem klicu« v duhovništvo. Moj odgovor na to vprašanje je, da je vsak poklic človeka »Božji klic«, ker ga Bog želi na tistem mestu, človek pa mora prepoznati klic in nanj odgovoriti. Tako sem jaz odgovoril na »Božji klic« in stopam po poti do duhovništva.

Že od malih nog sem rad hodil k maši in ministriral. Ko sem prišel od maše, sem se tudi sam doma igral v vlogi duhovnika in »imel« mašo. Klic v meni ni ponehal, čeprav sem bil tudi zaljubljen in imel dekle, čeprav sem kdaj kaj ušpičil, se preveč drl ali navijal na kakšni tekmi.

Tudi apostoli so bili različnih značajev in karakterjev preden jih je Jezus poklical, ko pa jih je poklical so spremenili način življenja – spremenili tako, kot je učil in oznanjal Jezus. Prav zaradi tega se ne smemo obremenjevati, zakaj pa je »ta in ta« šel v bogoslovje, da bi bil duhovnik, ko pa je počel »to in to« – šel je zaradi tega, ker ga je poklical Gospod in ga želi imeti za svojega učenca, za bogoslovca in nato za duhovnika. Jezus od učencev, ki jih kliče v duhovništvo želi, da »bi bili z njim« (Mr 3,14), tako kot so bili njegovi učenci – apostoli. Zato si vsak dan kličem v spomin te besede, da nas je Jezus poklical, da nisem šel na to pot sam od sebe in da nas bo on tudi poslal oznanjat v svet. Vesel sem, da sem bil poklican od Gospoda, da spreminjam svoje življenje, kakor nas uči On, da me bo lahko tudi enkrat poslal oznanjat. Njegovo oznanilo in Njega samega vsem ljudem.

 

Eden izmed ljubših svetopisemskih stavkov: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá svoje življenje za svoje prijatelje!« (Jn 15,13)

 

Najljubši svetnik: sv. Janez Pavel II.

 

Najljubša knjiga: Todd Burpo: Nebesa so resnična.

 

Najljubša smer teologije/predmet na faksu: pastoralka, zakramentalka, liturgika, eksegeza.

 

Dejavnosti, s katerimi se še ukvarjaš: Igranje nogometa in odbojke – kar se seveda na zunaj preveč ne vidi :); ogled nogometnih, odbojkarskih in rokometnih tekem; sodnik nogometa in odbojke; ne preveč naporni pohodi v gore :); kolesarjenje, sprehajanje v naravi, plavanje, druženje s prijatelji; zelo me zanimajo ljudske pesmi in folklorni plesi.

 

Kratko opiši svoj študij v tujini: Novembra 2014 je prišel v Bogoslovje naš škof msgr. dr. Peter Štumpf na pogovor (pogovore z njim imamo dvakrat na leto). Po tem pogovoru sva se z gospodom škofom odločila, da bom v 4. letniku, torej v letih 2015/2016 študiral na Bogoslovni fakulteti v Zagrebu (fakultete namreč omogočajo študentom izmenjavo), in da bom bival v Nadškofijskem bogoslovnem semenišču v Zagrebu. Tu spoznavam nove ljudi, s katerimi bom lahko v svojem življenju in svojem delovanju ohranjal stike in lahko tudi povzdignil kvaliteto svojega delovanja. Kar bi rad poudaril pri študijski izmenjavi, je tudi spoznavanje nove kulture, naroda, navad. Verjamem tudi, da mi lahko študijska izmenjava koristi in pomaga pri stopnjevanju kvalitete študija, lahko mi bo pomagala pri poglobljenem znanju in študiranju raznih tem ter pripravah na magistrsko nalogo. V navodilih življenja v Bogoslovju je 4. letnik namenjen praksi od petka do nedelje na župniji, ki ti jo določi škof ordinarij. Po pogovoru z gospodom škofom in z gospodom rektorjem smo se dogovorili, da bom prakso opravljal na Hrvaškem v župniji sv. Josipa (Jožefa) – Trešnjevka (del Zagreba). Poleg izkušenj, ki jih bom deležen na fakulteti in v bogoslovju, je ta praksa na župniji še večja priložnost, da spoznam ljudi, njihove navade, kulturo, delo po župnijah in stanje Cerkve na Hrvaškem, ki ga lahko primerjam tudi z našo domovino Slovenijo in Cerkvijo na Slovenskem.

Ta stran uporablja piškotke. Več informacij

Piškotek je majhna datoteka, ki se shrani na računalniku ob obisku spletne strani. Piškotki vsebujejo različne informacije, ki jih spletna stran prebere, ko jo ponovno obiščete. Uporablja jih večina sodobnih spletnih strani. Sami po sebi piškotki niso škodljivi, ne vsebujejo virusov ali kakšne drugačne zlonamerne kode. Uporabljajo se za različne namene, za seje (npr. prijavljanje na forume), za košarice v spletnih trgovinah, za prikaz različnih naprednih vsebin na spletni strani (npr. zemljevidi, video), za vodenje statistike obiska strani, za podporo vtičnikom družabnih omrežij, ter tudi za prikazovanje oglasov po meri uporabnika spleta.

Zapri