Praznik brezmadežnega spočetja Device Marije je eden pomembnejših, za nas bogoslovce in duhovnike, člane Marijine kongregacije, pa verjetno tudi eden izmed lepših Marijinih praznikov. Vera v Marijino brezmadežno spočetje je v tradiciji Cerkve prisotna že od nekdaj, zato je razglasitev dogme o brezmadežnem spočetju (8. decembra 1854) pomenila le formalno potrditev tega, kar Cerkev že od nekdaj veruje. Priznati pa moramo, da je okoli pravilne razlage Marijinega brezmadežnega spočetja še veliko nejasnosti. Pogosto njeno brezmadežnost povezujejo z Jezusovim spočetjem. Brezmadežnost Marije pomeni, da je bila Marija že v samem začetku obvarovana izvirnega greha. Lahko bi rekli, da je bilo njeno stanje podobno stanju Adama in Eve v raju pred grešnim padcem. Marija je bila deležna vseh tistih milosti, ki sta jih prastarša zapravila. Zato jo radi primerjamo z novo Evo, ki je, za razliko od svoje predhodnice, pritrdila Božjemu klicu.
Praznovanje brezmadežnega spočetja Device Marije je za vse slovenske duhovnike in bogoslovce pomembno, saj ta dan obnovimo posvetitev Mariji in pripadnost njeni kongregaciji. Posebej dragoceno je za bogoslovce prvega letnika, ki se na novo posvetijo Mariji, postanejo člani Marijine kongregacije in prvič oblečejo talar.
Praznik brezmadežnega spočetja Device Marije mi je že dalj časa osebno zelo blizu, saj zgovorno govori današnjemu svetu o neki drugačni razsežnosti življenja, življenja z Bogom in Njegovim načrtom za vsakega človeka. O tem, da so moj zarodek videle Gospodove oči in da je Marijin vstop v ta svet edinstven. Zato mi veliko pomeni, da sem lahko ta dan opravil posvetitev Brezmadežni v želji, da bi rastel in bival pod njenim plaščem vse dni življenja. Dan bom vedno hranil v spominu kot milosten, ko sem lahko prvič »uradno« oblekel duhovniško obleko talar in vstopil v Marijino kongregacijo. Kot skupni dan našega letnika ter praznik celotne semeniške skupnosti in tudi kakšnega prijetnega jutranjega presenečenja.
Matjaž Venta
Tudi letos smo praznik obhajali s sveto mašo, slovesnim kosilom, praznično budnico in še čim. Pomemben del dneva je bil sprejem prvoletnikov v kongregacijo, ki ga je v kapeli Bogoslovnega semenišča vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Sprejemu je sledila akademija na čast Brezmadežni. Letos smo obeležili sedemdeseto obletnico vrnitve Marijine milostne podobe na Brezje. Dan smo zaključili s petjem litanij Mariji v čast. Litanije so peli bogoslovci prvega letnika, novi člani Marjine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov.
Brezmadežna Devica, izbrana za novo Evo, je svojemu Gospodu služila v sprejemanju njega samega. Tako smo tudi prvoletniki praznik njenega spočetja preživeli v sprejemanju. Gostoljubno smo sprejeli nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, sprejeli smo svetinje in sveče Marije Brezmadežne, sprejeli smo talarje, v katerih bomo odslej vsak dan skupaj molili … Upam, da smo ob vsem tem po zgledu naše Nebeške Matere v svoje srce sprejeli tudi Boga.
Rok Gregorčič
Zapisal in zbral Tadej Ložar
