Bogoslovci in vodstvo semenišča smo od 11. februarja do 18. februarja 2023 romali v Sveto deželo. Na kraje Jezusovega rojstva, javnega delovanja, trpljenja smrti in vstajenja, smo se odpravili na pot skupaj z nekaj duhovniki in vernimi laiki v duhovnem spremstvu celjskega škofa msgr. Maksimiljana Matjaža.
Prvi dan: Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal.« (1 Mz 12,1)
Prvi dan smo poleteli v zgodnjih popoldanskih urah z letališča v Benetkah in pristali proti večeru na letališču v Tel Avivu. Prvo noč smo prenočili v Jerihi.
Drugi dan: »Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!« (2 Mz 3,5)
Dan smo začeli v Jerihi in se dopoldne odpravili proti kumranski puščavi. Po uvodnem nagovoru smo od premišljevanju Mojzesove zgodbe in njegove prošnje, »Pokaži mi, prosim, svoje veličastvo!«, odpravili na 10 km dolgo hojo po puščavi. Med potjo smo lahko opazili, da tudi puščava lahko ozeleni, ni pa manjkalo tudi prosto pašnih kamel, koz, ovac in tudi osličkov.
Tretji dan: »Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil po puščavi štirideset dni, hudič pa ga je
skušal.« (Lk 4,1)
Spust na najnižjo točko, 330 m pod morjem. Ob reki Jordanu, kjer je krščeval Janez Krstnik in spodbujal k spreobrnjenju, kjer je bil krščen tudi Jezus smo se zahvalili za dar svetega krsta in obnovili krstne obljube. Kot nekdaj Gospoda je tudi nas nato Duh odvedel v puščavo, kjer smo premišljevali tri skušnjave, s katerimi je hudi duh skušal Jezusa. Konec dneva smo se odpeljali v Betlehem, kjer smo prenočevali naslednje tri dni.
Četrti dan: »Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku.« (Mt 1,22)
Takoj zjutraj smo na Betlehemskih poljanah, v eni izmed pastirskih votlin, obhajali sveto mašo. Skupaj z angeli smo prepevali “Slava Bogu na višavah …” in se nato počasi približali baziliki rojstva našega Gospoda. Ob molitvi in občudovanju cerkve smo se počasi spuščali v globino, vse do mesta, kjer se je rodil naš Odrešenik. V popoldanskih urah smo se odpeljali v gore, v mesto na Judovem, kamor je stekla Marija k sorodnici Elizabeti. V cerkvi Marijinega obiskanja v Ain Karemu smo ob nagovoru spoznavali posebno vlogo žensk v Jezusovemu rodovniku. Na krajih cerkve Janeza Krsnika in Marijinega obiskanja smo lahko opazili tudi napise dveh evangeljskih slavospevov, Benedictus – Hvaljen in Magnificat – Moja duša, v domačem jeziku.
Peti dan: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.« (Lk 19,42)
Ta dan je zaznamoval obisk Oljske gore, z jutranjo mašo v cerkvi spomina Gospodovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Nadelavali smo pot proti kapeli Vnebohoda in nato tudi v cerkev Očenaša, kjer smo ponovno lahko zasledili napis Gospodove molitve v domačem jeziku. Konec dneva smo se ustavili še na kraju Dominus flevit, kjer je Jezus točil solze nad mestom Jeruzalem.
Šesti dan: »Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno jagnje, preden bom trpel.« (Lk 22,15)
Iz Betlehema smo se odpravili v Jeruzalem. Ogledali smo si dvorano zadnje večerje in cerkev (zaradi prenove, samo zunanjost) Marijinega zaspanja, nato pa smo se odpravili skozi Sionska vrata v mesto Jeruzalem do zida žalovanja, popoldne pa smo imeli sveto mašo v cerkvi sv. Petra Gallicantum, kjer je Peter točil solze, ko je Kristusa trikrat zatajil. Naslednji dve noči smo prenočili v Jeruzalemu.
Sedmi dan: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem.« (Jn 8,28)
Za nekatere izmed nas se je dan začel že v zgodnjih jutranjih urah, ko smo obiskali baziliko Božjega groba. V skoraj prazni baziliki smo imeli čas v tišini in miru premišljevati največje skrivnosti naše vere. Nekateri smo bili navzoči tudi pri sveti maši na Kalvariji, ki jo vsakodnevno opravljajo bratje frančiškani. Skupen dan pa se je za vse začel v votlinah v vrtu Getsemani, kjer se je Jezus sestajal z učenci in kjer je bil priča sramotnemu izdajstvu enega izmed dvanajsterih. Poleg votlin stoji tudi cerkev Marijinega groba. Sledila je pot skozi Ovčja vrata do kraja, kjer je nekoč stala palača Poncija Pilata. Ob vsakodnevnem mestnem vrvežu smo v zbrani molitvi Križevega pota hodili med množico po poti, od Pilatove palače do Kalvarije, vse do Božjega groba.
Osmi dan: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« (Lk 24,29)
Tudi ta dan so nekateri izmed nas izkoristili za jutranji obisk bazilike Božjega groba. Tokrat so ob 5.30 naši duhovniki somaševali pri sveti maši v Božjem grobu. Nekaterim se je po sveti maši uspelo tudi izmuzniti in vsaj za trenutek pomoliti v majhnem prostoru znotraj Božjega groba, kjer je ležal naš Odrešenik in kjer je nato sledilo slavno in zmagovito vstajenje. -“Grob je prazen in odprt!” V cerkvi Ad Cenaculum smo imeli nato velikonočno sveto mašo in se po kratkem oddihu odpravili na pot v Emavs. Sledilo je vkrcanje na letalo in srečen pristanek v Benetkah. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Ljubljano.
Polni Božjih dotikov in navdihov Svetega Duha, ki nam je preko toposa razodeval resničnost in človečnost Božjega Sina, smo se lahko v ponedeljek 20. februarja 2022 vrnili na fakulteto, kjer smo pričeli z novim semestrom.
Hvaležni smo vsem dobrotnikom, ki so nam omogočili to romanje. Prav tako pa smo hvaležni celotni romarski skupini, saj smo izkušali sinodalnost Cerkve v dobesednem pomenu: bili smo skupaj na poti in smo prisluhnili Duhu in drug drugemu.
