Pred začetkom semeniškega leta 2023/2024 smo se slovenski bogoslovci odpravili na romanje v Rim. V sredo, 27. septembra, dopoldan smo s Streliške ulice v Ljubljani krenili na pot in v Rim prispeli pozno zvečer, ko smo bili toplo sprejeti v Papeškem slovenskem zavodu v Rimu, znanem tudi kot Slovenik.
Prvi dan našega romanja smo obiskali baziliko svetega Janeza v Lateranu in Lateransko krstilnico in od tam nadaljevali pot do cerkve svetega Klemena. Sledil je ogled cerkve svetega Petra v vezeh (ita. San Pietro in Vincoli), kjer se nahaja znameniti Michelangelov kip Mojzesa in relikviarij z verigami, v katere je bil vklenjen apostol Peter v času svojega ujetništva v Jeruzalemu (prim. Apd 12,1–19). Ta dan smo obiskali še baziliko Marije Snežne (ita. Basilica di Santa Maria Maggiore), zvečer pa so nas v prostorih kolegija Germanicum sprejeli slovenski bogoslovci na študiju v Rimu, ki tamkaj stanujejo. Obhajali smo sveto mašo, zatem pa so nas sijajno pogostili na strešni terasi kolegija.
Drugi dan romanja, petek, smo začeli z ogledom Kalistovih katakomb. Ogled je za nas pripravil in vodil Gregor Capuder, ljubljanski bogoslovec na študiju v Rimu. V katakombah smo obhajali tudi sveto mašo, ki jo je vodil rektor ljubljanskega semenišča Roman Globokar. Po antični Vii Apii smo prehodili del poti v smeri proti središču mesta in se zatem vkrcali na avtobus, ki nas je pripeljal do postaje podzemne železnice, s katero smo se nato odpeljali do bazilike svetega Pavla zunaj obzidja (ita. Basilica di San Paolo fuori le Mura). Poleg Lateranske bazilike in bazilike Marije Snežne je bila to tretja papeška bazilika, ki smo si jo na tem romanju ogledali. Ta dan smo pozno popoldan obiskali še slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kjer nas je sprejel veleposlanik mag. Franc But. Dan smo zaključili s sprehodom po renesančnem Rimu in si ogledali Fontano di Trevi, Španske stopnice in trg Piazza Navona.
Dopoldan naslednjega dne smo se znova odpravili v Vatikan, da bi prisostvovali papeškemu konzistoriju, na katerem je papež Frančišek imenoval 21 novih kardinalov. Zatem pa nas je v svojem stanovanju sprejel kardinal dr. Franc Rode. Ob srečanju je z veseljem odgovarjal na naša vprašanja o različnih temah. Ta dan smo načrtovali še obisk bazilike Sv. Petra, a je bila za oglede žal zaprta. Naša naslednja postaja je bila cerkev svetega Ludvika Francoskega (ita. Chiesa di San Luigi dei Francesi), kjer se nahaja znamenita slika slikarja Caravaggia z naslovom Poklicanje sv. Mateja. Ob upodobitvi prizora poklicanja je bilo mogoče poglobljeno premišljevati o našem odgovarjanju na Jezusov klic v naših življenjih. Popoldne smo se vrnili na Trg sv. Petra, kjer je potekalo ekumensko molitveno bdenje, katerega namen je bil moliti za plodovit potek sinode. Bdenje je vodila skupnost Taizé, dogodek pa je bil ekumenski. Ob papežu Frančišku so bili tako zbrani tudi drugi pomembnejši predstavniki krščanskih verskih skupnosti. Papež namreč poudarja, da je sinodalni proces vsekakor povezan s prizadevanji za edinost kristjanov.
Središčni dogodek nedelje, zadnjega dne našega romanja, je bilo diakonsko posvečenje slovenskega bogoslovca Luka Jesenka. Potekalo je v cerkvi svetega Ignacija Lojolskega. Posvečevalec je bil aachenski škof msgr. Helmut Dieser. Ob Luku je bil v diakona posvečen še madžarski bogoslovec, ob njima pa v duhovnika nemški diakon. Po končanem bogoslužju smo Luku iskreno čestitali, posneli z njim skupno fotografijo in se nato naglo odpravili na avtobus ter krenili na pot domov. Med potjo je imel vsak priložnost podeliti vtise po koncu romanja in izraziti hvaležnost za vse, kar smo videli in doživeli. V Ljubljano smo se vrnili ponoči, ko se je nedelja že prevešala v ponedeljek, in iz avtobusa izstopali z mislimi na študij.
Romanje v Rim predstavlja pomemben prispevek k splošni razgledanosti bogoslovca. Odnašamo pristno doživetje Rima kot evropskega velemesta, ki ga zaznamuje urbani vrvež in turizem, in, še pomembneje, kot katoliškega središča sveta. Pomembna svetišča, papeške bazilike, bogata zgodovina, obisk papeških zavodov, obisk veleposlanika, bivanje v Sloveniku, izkušnja prisostvovanja obredu posvečenja – vse to nas kot bogoslovce bogati in spodbuja v našem formiranju.
