V ponedeljek, 13. maja 2024, na god Fatimske Matere Božje je v semenišču potekal občni zbor Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Srečanje smo začeli z molitvijo in nato nadaljevali s potrjevanjem dnevnega reda. Seznanili smo se z delom dosedanjega vodstva MKSBD, potrdili delovni odbor in volilno komisijo, izpeljali volitve novega ožjega odbora ter zaključili s predstavitvijo izvoljenih kandidatov in molitvijo.
Na tem mestu bi se rad zahvalili vodstvu preteklega mandata za skrbno delo in vodenje Marijine kongregacije skozi preteklo leto ter za njihov zgled, ki so nam ga dajali pri opravljanju svojih funkcij.
Postopek izvedbe volitev se je pričel s potrditvijo delovnega odbora in volilne komisije, ki sta volitve vodila in nam predstavila kandidate za mesto prefekta, podprefekta, blagajnika in kulturnega referenta. Najprej smo volili prefekta in podprefekta, med štetjem glasov pa je prejšnji prefekt podal poročilo o delu v preteklem letu. Nato smo volili blagajnika, med štetjem glasov pa je blagajnik prejšnjega mandata prebral poročilo o preteklih dejavnostih in trenutnem stanju. Nazadnje smo volili še kulturnega referenta. Med štetjem glasov je prejšnji kulturni referent podal poročilo o pobudah in dogodkih minulega mandata, ki se tičejo področja kulture.
Po opravljenih volitvah je bilo postavljeno novo vodstvo: za prefekta je bil izvoljen Jure Sovinc, za podprefekta Domen Špringer, za blagajnika Peter Černe in za kulturnega referenta Jure Ferletič.
Ob koncu nas je nagovoril novoizvoljeni prefekt Jure Sovinc. Njegov nagovor je objavljen spodaj.
NAGOVOR NOVEGA PREFEKTA MARIJINI KONGREGACIJI
13. maja 2024, na god Naše Fatimske Gospe
Predragi bratje kongreganisti, dragi bivši prefekt Luka, spoštovano semeniško vodstvo,
zahvaljujem se vam, da ste zaupali meni in novemu vodstvu Marijine kongregacije (MKSBD), da vas v prihodnjem letu spodbujamo k še bolj zavzeti hoji in hitenju s prošnjami k preblaženi Mariji devici – Brezmadežni kraljici.
Kot vsak otrok tudi mi prav na tej poti potrebujemo mater. In najlepša ter najodličnejša za našo pot je ravno Marija, ki jo prosimo, da nas na tej naši poti še trdneje varuje, vodi in ohranja v Gospodovi ljubezni, saj ravno v pripravi na binkoštni praznik v njej vidimo tisto, okoli katere so se zbirali v pričakovanju Duha Božjega apostoli – prvi duhovniki Kristusovi.
Če smem, bi kratko povzel nekaj besed božjega služabnika nadškofa Vovka: Na začetku duhovnikove poti, že ob pripravi na to pot, in vse duhovniško življenje moramo imeti Marijo pri sebi. Da ne bomo mehanični duhovniki, ampak s srcem in gorečnostjo. Marija nam pomaga, nam osvežuje za Zveličarja in za duše gorečnost, nam daje darove svoje materinske nežnosti. (…) Če duhovnik (in bogoslovec) nima v svojem delu pri sebi Marije, možatost in možnost svojega poklica lahko izgubi in luč njegovega duhovništva postane lahko slabotna, zlasti kadar se srečuje s križi. V težavah in podobnih položajih (kot so neuspeh, nerazumevanje, sramota, utrujenost), ohranimo otroško dušo, ki išče mater, Marijo, ob kateri najdemo moč in nov polet. (…) Vzemimo Marijo k sebi, da bo naše delo vedno bolj sveto in uspešno!
Naj nam te kratke besede spodbude pomagajo v nadaljnji poti in zaupanju v Gospoda ter k še tesnejši ljubezni do naše ljube nebeške Matere.
Pod tvoje varstvo …
Slava Očetu …
Mati Brezmadežna – prosi za nas!