Na praznik Brezmadežne smo se začeli pripravljati že v novembru. V tem času tudi vsako leto razpošljemo vsem slovenskim duhovnikom in redovnikom knjige, ki jih izdaja kongregacija. Letos smo izdali prevod dela božjega služabnika Fultuna J. Sheena: Duhovnik ne živi zase.
Kot že prejšnja leta, je ožji odbor Marijine kongregacije v sklopu priprave organiziral tri večere. Prvi večer se prvoletnikom predstavi Kongregacijo. Ob tej priložnosti radi prelistamo kongregacijske knjige, kjer se najde marsikatero znano ime. V knjigo so bili ob sprejemu vpisani tudi naši novi kongreganisti. Sledila sta še dva večera. Najprej nas je v sredo 13. novembra obiskal primorski duhovnik Ciril Cej, ki nam je spregovoril o svoji ljubezni do Svetogorske Kraljice in njenega svetišča, s katerim je povezan njegov klic v duhovništvo. O svoji bogati duhovniški izkušnji in številnih preizkušnjah, nam je teden kasneje pripovedoval še g. Alfonz Grojzdek, ki je pri svojih častitljivih 91. letih najstarejši župnik novomeške škofije.
Poleg osebne molitve, pa ta čas priprave zaznamuje tudi devetdnevnica, ko v našem semenišču zazvenijo lepi spevi Brezmadežni: “Za teboj brezmadežna naj hitimo, vabijo nas tvoje kreposti, milosti si polna, ker si bila všeč Bogu, Brezmadežna, …”
V nedeljo, 8. 12., smo praznični dan začeli s slovesnimi hvalnicami. Sveto mašo v ljubljanski stolnici je daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Po sveti maši je bila priložnost za kratko romanje ali pa obnavljanje spominov na posvetitev Brezmadežni oz. priprave nanjo. Popoldan pa je nadškof Zore v semeniški kapeli letošnje prvoletnike sprejel v Marijino kongregacijo slovenskih bogoslovcev in duhovnikov.
Bogoslužje Božje besede in nagovor nadškofa in prefekta MKSBD:
Sprejem v kongregacijo in pripenjanje svetinjic:
Skupinske fotografije:
Po sprejemu, ki so se ga udeležili naši starši, sorodniki, prijatelji in profesorji Teološke fakultete, je sledila akademija v čast Brezmadežni, ki smo jo po nekajletnem premoru ponovno pripravili v Jožefovi dvorani. Zbrane je ob začetku nagovoril spiritual g. Gregor Celestina, ki je poudaril Marijin materinski vidik in pomen zaupanja v njeno dobrotljivo priprošnjo. V kulturnem programu smo bogoslovci nato predstavili nekatera glasbena in pesniška dela iz slovenske kulturne zakladnice, ki so posvečena Brezmadežni. V solističnih točkah in z zborom smo izvedli skladbe Martina Železnika, p. Hugolina Sattnerja, Lojzeta Mava in Josipa Pavčiča, novosprejeti kongreganisti pa so deklamirali pesmi Ljubke Šorli, s. Elizabete Kremžar in p. Vladimirja Kosa. Po programu je sledila večerja in prijateljsko druženje v obednici.
Akademija:
Praznovanje našega hišnega praznika smo zaključili s petjem lavretanskih litanij. Po stari tradiciji so litanije peli prvoletniki in njuna magistra. Gospod rektor Martin nam je ob sklepu našega praznika podelil evharistični blagoslov – tako da se je uresničilo: Po Mariji k Jezusu.
Večerja in litanije:
Odmevi naših prvoletnikov
Ob dogodku na praznik Brezmadežne, naše Matere Marije, najprej pomislim na Marijine pesmi in vzklike litanij Matere Božje, kjer se njena veličina in lepota prepleta v harmonijo Božje ljubezni. Vsak začetek mi je neznanka, tudi Marijina brezmadežnost je bila začetek neke neznane poti, ki se jo je sama začela zavedati šele, ko ji je spregovoril angel. Čeprav ni vedela, kaj naj pomenijo te besede in kam jo bo vse to pripeljalo, je zaupala, kot tudi jaz zaupam Gospodu, naj me vodi po poti, na katero me je postavil. Čeprav se tudi sam sprašujem o dosegu cilja moje poti, ko pa sem takšen in drugačen, a vendarle zaupam in se prepuščam Njemu. Zaupam tudi v njeno pomoč in varstvo. Če zna kdo dobro varovati in voditi svoje otroke, je to zagotovo Mati, ki je vzgajala Jezusa, kateremu sledim in me tudi sam uči, naj mu bom podoben. Marija, zgled ljubezni, (pri)pelji me do svojega Sina.
(T. H.)
Na praznik Brezmadežne smo bili trije prvoletniki sprejeti v Marijino kongregacijo slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Sprejel nas je msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof. Sam si štejem v veliko čast in veselje, da smem biti del te skupnosti. Duhovna naveza pod Marijinim okriljem se mi zdi za vsakega bogoslovca ali duhovnika močna in pomembna vez iz katere se napaja ko mu je težko in vanjo redno vlaga svoje molitve ter napore. Mati Marija mi je bila že od vedno velik zgled za sprejemanje odločitev, prenašanje težkih trenutkov, pa tudi življenje nasploh. Potem, ko mi je gospod nadškof pripel svetinjico Brezmadežne sem se zavedel, da z njo sklepam vez, ki ne mine, vez, ki me bo podpirala in bodrila, kadar mi bo težko in za to sem hvaležen. Hvaležen sem tudi vsem sobratom bogoslovcem in vodstvu semenišča, ki so vložili ogromno časa ter truda v pripravo na ta dogodek, vse je bilo zelo skrbno premišljeno in čutila se je sproščenost vseh prisotnih na dan dogodka. Praznovanje tega praznika in posvetitev Brezmadežni mi bosta ostala v prijetnem spominu.
(J. B.)