Ob zaključku semestra smo se že drugo leto zapored podali na romanje. Tema, ki pojasnjuje in medsebojno povezuje izbrane postaje našega romanja, so naše krščanske korenine in misijonska dejavnost s področja današnje Avstrije med tedanjimi Slovani. V prejšnjem študijskem letu smo izvedli romanje, katerega del je bil tudi obisk Ogleja. Šlo je za prvi val širjenja krščanske vere na področje današnje Slovenije. Z letošnjim romanjem se želi pokazati na drugi val pokristjanjevanja na našem ozemlju.
Prvi dan: Avstrijska Koroška, Vetrnij – Celovec – Tinje
Zgodaj zjutraj smo začeli našo pot. Na izlet smo se odpravili tako bogoslovci z vodstvom kot tudi propedevti s koordinatorjem propedevtičnega letnika. Program na avtobusu smo začeli z molitvijo hvalnic in bogoslužnega branja, zatem pa je prevzel besedo g. spiritual, ki nas je uvedel v naše romanje z razmišljanjem o tem, kaj zares pomeni biti romar. Sledil je uvod mag. Bernarde Stenovec, ki je pojasnila zgodovinsko in umetnostno ozadje avstrijske pokrajine Koroške in situacijo koroških Slovencev. Prva postaja našega romanja je bil Vetrinj, kjer smo si ogledali cerkev tamkajšnjega nekdanjega cistercijanskega samostana. Tam nas je sprejel mag. Hanzi Filipič z Mohorjeve družbe v Celovcu. Razložil nam je zgodovino Vetrinja, zgodovino koroških Slovencev, cerkve v Vetrinju in povojno usodo teh krajev in njihovega prebivalstva. Sledil je spiritualov nagovor. Osredotočil se je na lika Pavla in Štefana iz Apostolskih del. Oznanjevalec lahko pri svojem delu naleti tudi na takšno zlo, zaradi katerega nazadnje za resnico da svoje lastno življenje.
Sledil je odhod v Celovec. Obiskali smo prostore Mohorjeve družbe, kjer smo imeli tudi kosilo. Zatem smo si ogledali še tamkajšnjo kapelo. Nazadnje nam je g. Filipič razložil delovanje in zgodovino založbe in spregovoril tudi o situaciji jezika na območju, kjer biva slovenska manjšina, o občutenju in izkustvu identitete koroškega Slovenca in o svojem odnosu do Slovenije. Sledila je ura prostega časa, potem pa smo si ogledali celovško stolnico in prisluhnili razlagi mag. Stenovec o arhitekturnih in umetnostnih elementih. Spregovorila nam je tudi o Slomškovem delovanju v Celovcu, kjer je služboval kot spiritual v semenišču. Prisluhnili smo Slomškovi pridigi o pomenu slovenskega jezika in pomembnosti njegove rabe nasproti nemščini.
Sledila je pot v Tinje. Na avtobusu smo zmolili večernice. V Tinju smo se namestili v katoliškem domu prosvete Sodalitas. Sprejel nas je duhovnik g. Jože Kopajnik, rektor doma. Sledila je maša in nato večerja. Po večerji smo se zbrali v dvorani doma, kjer nas je g. Kopajnik nagovoril. Predstavil je zgodovino in delovanje doma Sodalitas. Ljubljanskemu bogoslovnemu semenišču je poklonil umetnino slikarja Valentina Omana. Gre za zelo dragocen dar, ki ga je v imenu semenišča v veliki hvaležnosti sprejel g. spiritual. Jože Kopajnik je poudaril, da je Tinjski dom vedno bolj vseslovenski kulturni prostor. Z veseljem sprejemajo obiske iz Slovenije, gostijo razne duhovne vaje ipd. Obenem smo bili poleg predstavitve doma deležni tudi globokega pričevanja g. Kopajnika o duhovništvu. Kaj dela duhovniško življenje lepo, kaj težko? Gospod Kopajnik nam je povedal, da je zelo rad spovednik. Danes je naloga duhovnika predvsem poslušati. Poslušajmo Boga in mu ne vsiljujmo svojih želja. Ne prekinjajmo ga, ko nam govori. Duhovnik je namreč v nevarnosti, da bi preveč govoril in premalo poslušal. Najprej je potrebno poslušati, potem pa šele govoriti. Ljudi tudi ne moremo nasilno prepričevati. Potrebno je zaupati v moč Božje besede. Bog ima namreč pogled in delovanje, ki je lastno le njemu. Tega človeku ni enostavno razumeti. V svojem pričevanju je poudaril tudi vidik sprave. G. Kopajnik se sprašuje, ali znamo krivice in nasprotovanja unovčiti v duhovni kapital. Naše poslanstvo je namreč sprava. Nazadnje nam je zaupal, da je v življenju vselej imel le eno vodilo in eno prošnjo: »Zgodi se tvoja volja!«. Vse drugo je namreč tako zelo postransko. Edino pomembnost ima uresničitev Božje volje. Duhovnik naj se ob tem zaveda ključne vloge svojega poslanstva med ljudmi v svetu.
Drugi dan: Avstrijska Koroška, Gospa Sveta – Krka in sv. Ema
Naslednjega dne je po zajtrku nastopil čas za odhod iz Tinja. Na poti do Gosposvetskega polja smo na avtobusu zmolili hvalnice, zatem pa je sledil zgodovinski uvod mag Bernarde Stenovec v ogled naše naslednje postaje: cerkev Gospe Svete. Razložila nam je tudi zgodovinski pomen tega kraja, ki je simbol prve državne tvorbe, ki pušča pečat v krajih naših prednikov. V cerkvi smo na grobu sv. Modesta zmolili vero, nato pa še hvalnice. Sledil je ogled cerkve z vidika zgodovine in umetnostne zgodovine. Nato smo se odpravili proti Krki. Na avtobusu nam je g. spiritual pripravil meditacijo o uboštvu, in sicer na čast sv. Emi, ki je dala zgraditi baziliko v Krki in ob njej samostan benediktink. V Krki smo si najprej ogledali cerkev, sledila pa je maša v kripti ob grobu sv. Eme. Po maši smo se odpravili na kosilo v prostore nekdanjega samostana, ki so danes namenjeni raznolikim dejavnostim. Po kosilu se je začela pot proti Salzburgu, torej nekoliko daljši čas, ki smo ga preživeli na avtobusu. Zmolili smo dnevno molitveno uro, sledila je meditacija, vici, rožni venec in nazadnje še večernice. Po prihodu v Salzburg smo se namestili v hotelu. Po večerji smo se zbrali za kratek skupen večerni sprehod po središču mesta z razlago mag. Stenovec. Preostanek večera smo lahko preživeli po lastnem programu.
Tretji dan: Salzburg
Zadnji dan našega izleta je bila nedelja. Po zajtrku smo se odpravili do salzburškega benediktinskega samostana sv. Petra. V samostanski kapeli smo obhajali nedeljsko sveto mašo. Po maši smo se odpravili do Salzburške Rezidence, palače v starem delu Salzburga, ki so jo uporabljali salzburški knezoškofje kot rezidenco pa tudi za obiske pomembnih gostov, o čemer pričajo veliki in bogati reprezentančni prostori. Sledil je ogled rezidenčnih in reprezentančnih prostorov s pohištvom, zatem pa še ogled galerijske zbirke in razstave liturgičnih oblačil in posod. Iz Rezidence smo se odpravili na skupno kosilo v eno izmed restavracij v centru Salzburga. Zadnja točka programa našega izleta je bila salzburška stolnica. V kapeli v kripti stolnice smo pred izpostavljenim Najsvetejšim zmolili dnevno molitveno uro. Sledila je kratka adoracija. Po ogledu in molitvi smo se odpravili na avtobus in začela se je pot nazaj v Slovenijo. Program na avtobusu je zaobsegal sklepne misli mag. Bernarde Stenovec, zatem pa je ob zaključku izleta svoje misli podal še spiritual. Sledila je molitev brevirja in rožnega venca in nazadnje še predstavitev propedevtov. Zatem se je g. rektor zahvalil še vozniku in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji izleta.