Župnija Komen

Leto rojstva: 1999

Kdo je Aleks? Prihajam iz petčlanske družine, odraščal sem z mlajšim bratom in sestro. Po osnovni šoli v domačem kraju sem štiri leta preživel na Škofijski gimnaziji Vipava, v dijaškem domu katere sem tudi stanoval. Na to obdobje me vežejo lepi spomini in trdna prijateljstva. V tem času sem začel tudi resneje doživljati Boga. Veselje do jezikoslovja in družbenih pojavov me je najprej zaneslo na študij slovenistike in sociologije, ki sem jima z željo, da bi poglobil znanje slovnice, pozneje dodal še študij primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Posebno zanimanje gojim do fonetike slovenskih narečij. V Ljubljani sem preživel šest let in v tem času spoznal veliko prijetnih in navdihujočih ljudi. Poleg jezika občudujem naravo in krajino, ki jo je oblikovala človeška roka, veliko dam na zaupne odnose in sproščena druženja.

Kako si se odločil za duhovni poklic? Gospoda sem dolgo pustil, da je dodobra zrahljal zemljo, v katero je zasadil seme duhovnega poklica. Prva misel na duhovništvo se je pojavila v času gimnazije, a takrat za ta korak preprosto nisem bil dovolj zrel. V času študija sem poglobil povezanost s Cerkvijo in čutil vedno večjo težo vprašanja, kje je zares moje mesto in kaj je smisel mojega življenja, a vpetost v študij in strah pred odzivom okolice sta me ovirala pri vstopu v semenišče. Iztekanje študentskega statusa me je prisililo, da sem se soočil z vprašanjem in življenje zastavil za Gospodovo ljudstvo.

Kaj je tebi pomagalo pri sprejemanju odločitve? Preko sodelovanja v pastoralni dejavnosti sem tako preko domače župnije kot preko Katoliške mladine v Ljubljani spoznaval, kaj me v življenju zares veseli. V spomin se mi je vtisnil tudi zgled dveh domačih župnikov. Za pomoč pri zbiranju poguma za odločilni korak pa sem zelo hvaležen dobremu prijatelju, s katerim sem lahko delil svoje misli in strahove, patru, ki me je vodil skozi duhovne vaje in odgovarjal na moje dvome, ter vsem, ki so mi kot zunanji opazovalci kadarkoli namignili, da v meni prepoznavajo duhovni poklic.

Eden izmed ljubših svetopisemskih stavkov: »Tudi večnost jim je položil v srce.« (Prd 3,11)

Najljubši svetnik: Devica Marija, sv. Ignacij Lojolski, sv. Hieronim

Najljubša knjiga: Alojz Rebula: njegov slog nasploh, Ignacij Lojolski: Duhovne vaje