Letošnja jesen je gotovo razlog za veliko veselje med vsemi krajevnimi škofi v naši domovini, saj imajo prav vsi v svojih vrstah nove diakone. Kar 15 se nas pripravlja na prejem mašniškega posvečenja. Tako zaključujemo svoje izobraževanje in vzgojo v semenišču, obenem pa začenjamo z novo šolo »življenja in služenja med ljudmi«.
Osnovni pomen diakonske službe je služenje Bogu in bližnjim, posebej tistim, ki so v stiski in potrebujejo pomoč. Diakoni, ki se pripravljamo na mašniško posvečenje, smo ob vikendih na župnijah, kjer pomagamo župnikom in stopamo v aktivno življenje Cerkve.
Dan diakonskega posvečenja mi posebej močno ostaja v srcu in spominu zaradi trenutkov škofovega polaganja rok in posvetilne molitve. Prav tako mi ostaja v spominu izpoved vere in podpis listin ter vstop v stolno cerkev, kjer so zadonele orgle in združeni pevski zbori iz naših župnij, kar mi je bilo v veliko spodbudo, kot tudi presenetljivo veliko število duhovnikov, ki so s svojo prisotnostjo izkazali sprejetost in podporo. Po posvečenju še bolj čutim, da imam kot diakon neko jasno nalogo v Cerkvi in da po škofu sedaj na poseben način pripadam Kristusu v njegovi Cerkvi.
Štefan Hosta
Naj se ustavim pri dejanju, ko diakon bere evangelij pri sveti maši. Božja beseda je tista, ki spreminja človeka, zato mora Kristusova beseda, ki jo oznani diakon ali duhovnik priti v naša srca. Božja beseda mora oblikovati najprej srce oznanjevalca in nato vsakega, ki tej besedi prisluhne. Božja beseda mora vedno bolj in bolj stopati v nas, da se bomo lahko soočili z življenjskimi problemi in tako Kristusovi skrivnosti pustili v naša življenja.
Zame je bilo posvečenje zelo doživeto in duhovno bogato. Vesel sem bil, da so me pri tem spremljali vsi tisti, ki mi v življenju veliko pomenijo.
Matjaž Muršič Klenar
Diakon mora kazati na nebeškega Očeta in na Kristusa. Kristus sam pa nam kaže pot, da najdemo smisel. Ko sami odkrijemo smisel življenja s pomočjo Kristusove besede, je na nas samih, da prinašamo žive vode tudi drugim. Ne zadovoljimo se samo z Božjo besedo, ki jo slišimo pri nedeljski maši! Vzemimo Sveto pismo vsak dan v svoje roke, berimo in se pustimo nagovoriti temu, kar nam hoče Gospod spregovoriti.
Posvečenje je bil dogodek, ki se mi je vtisnil v spomin iz več vidikov. Vesel sem bil duhovne priprave – tako osebne na duhovnih vajah pred posvečenjem, na duhovnih počitnicah v Paray le Monialu ko tudi molitve družine, župljanov domače župnije in župnije, kjer delujem, ter vseh drugih, ki so me podpirali na tej poti od vstopa v semenišče. Vesel sem bil, da sem bil na posvečenju ob tolikem številu duhovnikov, sorodnikov, prijateljev, župljanov in drugih. Vsekakor me vse navdaja z veseljem, da služim Gospodu!
Matej Gnidovec
Zbral in uredil Roman Ivanetič
