Letnica rojstva: 2004

Kdo je Jakob: Sem Jakob Domenik in prihajam iz Vrhpolja pri Vipavi, iz štiričlanske družine rednih nedeljnikov. Maturiral sem na Škofijski gimnaziji Vipava in takoj zatem stopil na pot razločevanja Božjega klica. Že za časa srednje šole so me vedno zelo pritegnili jeziki in umetnost besede, v prostem času pa sem se vedno rad ukvarjal z glasbo in poezijo. Rad tudi preberem kakšno knjigo, grem na sprehod in se družim s prijatelji.

Kako si se odločil za duhovni poklic: Gospod Bog kliče na zelo različne načine in tudi pri meni je bilo prisotnih več dejavnikov. Tako sem Gospoda za časa srednje šole iskal na različne načine, ključen pa je bil moj notranji boj nekje proti koncu tretjega letnika srednje šole. Takrat sem veliko razmišljal o smislu svojega življenja in o tem, kako to svoje kratko življenje unovčiti tako, da ljudem čim več dam in hkrati lahko delam na svoji notranji rasti. Takrat sem tudi počasi začel preraščati otroško podobo o duhovniku in njegovem delu ter se začel zavedati bistva in lepote duhovniškega poklica, ki je v služenju in darovanju samega sebe za druge in za Boga.

Kaj je tebi pomagalo pri sprejemanju odločitve? Pomembni so gotovo bili zgledi srečnih in trdnih duhovnikov, ki sem jih imel ob sebi tako na župniji kot tudi na Škofijski gimnaziji. Bistvena pa je bila molitev v tišini pred Najsvetejšim in prejemanje zakramentov. Le tako lahko Gospod zares spreminja človeka.

Eden izmed ljubših svetopisemskih stavkov:

“Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj.
Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.” (Jn 6,51)

Najljubši svetnik: Devica Marija

Najljubša knjiga: Sveto Pismo