Župnija Vojnik
Leto rojstva: 2000
Kdo je Janez? Rojen sem 14. maja 2000 v Celju kot peti otrok. Odraščal sem v Arclinu v ljubeči in verni družini, vera, povezanost in spoštovanje so bile temeljne vrednote našega doma. Že od otroštva sem z veseljem ministriral in ob oltarju čutil poseben mir, čeprav takrat še nisem razumel, da je to tih Gospodov klic v njegovo službo.
Šport me je spremljal vse od otroštva. Oče, učitelj športne vzgoje, nam je privzgojil ljubezen do gibanja, discipline in vztrajnosti. Največji uspeh sem dosegel v boksu – postal sem državni prvak v kategoriji do 80 kg. Boks me je učil poguma, zbranosti in odločnosti, a kljub zunanjim zmagam sem v sebi nosil praznino, ki je ni mogel zapolniti noben naslov, nobena medalja.
Kako si se odločil za duhovni poklic? Prav zaradi boksa sem začel spoznavati, da obstaja še drug boj – tisti, o katerem piše sveti Pavel: “Dober boj sem bojeval, tek dokončal, vero ohranil.” (2 Tim 4,7) Spoznal sem, da me Gospod vabi v duhovni boj – boj za ljubezen, resnico in zvestobo Bogu. Po letih razmišljanja in notranjih iskanj sem zapustil športno pot in vstopil v propedevtični letnik v Šmarju pri Jelšah; tam sem našel mir, ki ga svet ne more dati.
Ko se ozrem nazaj, vidim, da me je Gospod vodil, kot je nekoč sv. Avguština – preko nemira mladosti v globok mir srca. Avguštin je zapisal: “Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi, o Gospod.” Tudi moje srce je dolgo iskalo, kje bi počivalo. Šele ko sem se ustavil in dovolil Bogu, da govori, sem razumel, da moja moč ne izhaja iz mene, temveč iz Njega.
Eden izmed ljubših svetopisemskih stavkov: “Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev.” (Ps 118,14) Bog me krepi v preizkušnjah in daje pogum v slabosti. Ko človek resnično začuti, da je rešen, se njegova hvaležnost spremeni v pesem – v molitev srca.
Najljubši svetnik: Sv. Avguštin, ker je kot jaz prehodil dolgo pot iskanja resnice. Njegova mati Monika me spominja na mojo mamo, ki me je s svojo molitvijo in vero spremljala v mojih notranjih bojih.
Najljubša knjiga: Izpovedi svetega Avguština – besede, v katerih se prepoznam.
Boks me je naučil borbenosti, vera pa me uči ponižnosti. Danes želim svojo moč in energijo usmeriti v služenje Bogu in ljudem. Vem, da resnična zmaga ni v ringu, temveč v srcu, ki zna ljubiti – v srcu, ki se ne boji izgubiti vsega, da bi pridobilo Kristusa.