Župnija Grosuplje

Leto rojstva: 1993

Kdo je Matija? Prihajam iz okolice Grosuplja. Srednjo šolo, program ekonomski tehnik, sem opravil na srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. V tem času se je že rodilo zanimanje za računovodstvo in revizijo, iz česar sem kasneje magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vedno sem se rad ukvarjal s športom. V mladosti me je pot zanesla v razne zasvojenosti, a Božja previdnost in močna Božja milost sta me preko skupnosti Cenacolo rešili iz primeža teme in popeljala na pot svetlobe. V Cenacolu sem vstopil v šolo življenja in na lastni koži izkusil moč svetih zakramentov, ki ozdravljajo, in moč skupnosti, ki podpira. Spoznal sem geslo »moli in delaj« v vsakdanu in moč dejanja »biti ob nekom«. Vse to mi je pomagalo in mi še danes pomaga spoznavati Jezusa Kristusa. Ne samo da mi je Bog vrnil življenje, dal mi je tudi nov smisel, saj sem začutil klic v duhovništvo, ki je v mojem srcu začel odmevati že v skupnosti Cenacolo.

Kako si se odločil za duhovni poklic in kaj je tebi pri tem pomagalo? Vprašanje o poklicanosti v duhovništvo je v meni začelo tleti že v skupnosti Cenacolo. To je bilo za mene zelo težko. V glavi se mi je porajalo tisoč in eno vprašanje. Kaj če sem ustvarjen za družino, kaj če za misijonarja, kaj če me Bog kliče v duhovništvo? Kaj če si vse samo domišljam? Kaj če nekaj izberem in nato ugotovim, da sem izbral narobe? Kaj če bom potem vse življenje žalosten in razočaran? Kaj če me Bog kliče, da samo zaključim študij in delam, kar sem že prej? Toda kaj če ničesar od tega sploh nisem sposoben in je bolje, da se sploh ne odločim? Kaj če …? Tisoč in en strah, tisoč in ena dilema. Pri odločanju je bili pomembni osebna molitev in vztrajnost, kar je že samo po sebi Božja milost. Bogu hvala za zelo močno podporo mnogih molivcev, prijateljev, duhovnikov, redovnikov, redovnic in predvsem skupnosti Cenacolo, v kateri sem bil ponovno rojen. Strahovi so počasi pojenjali, Bog mi je pomagal, da sem videl, kaj se skriva v globini mojega srca. To je lakota, žeja po neizmerni ljubezni, ki mi jo lahko da edino in samo Bog. Po drugi strani pa občutim željo po širjenju ljubezni, ki sem jo prejel in jo prejemam še naprej, vsem ljudem, ki mi jih Bog pošilja na pot. S pomočjo Božje milosti, mnogih vprašanj, nekaterih potrditev in podpore skupnosti sem spoznal, da je moja želja stopiti v formacijo in na pot duhovništva. Vidim, da Bog zares daje moč za pot, na katero te kliče, a je potrebno tudi posameznikovo sodelovanje in vedno znova izrečeni »da« Gospodu.

Najljubši svetopisemski stavki: »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč. Nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo; niste našli usmiljenja, zdaj pa ste našli usmiljenje.« (1Pt 2,9–10)

Najljubši svetnik: Kraljica vseh svetnikov – Božja in naša mati Marija, sv. Jožef, moj angel varuh, sv. nadageli, sv. Avguštin, sv. Monika, sv. Anton Padovanski, sv. Anton Puščavnik, sv. Janez Marija Vianney, sv. Terezija Deteta Jezusa. Dodal bi pokojno mati Elviro, ki še ni razglašena za svetnico, a verjamem, da močno posreduje iz nebes in moli zame, mnoge svoje duhovne otroke in mnoge izgubljene. Veliko je še svetnikov in svetnic, h katerim molim in se obračam, saj so naši prijatelji, v to močno verjamem.

Najljubša knjiga: Sveto pismo, Posveta Svetom Josipu: Čuda našega duhovnog oca (Fr. Donald Calloway), Avtobiografski spisi – Povest duše (sv. Terezija Deteta Jezusa)